Slon v trgovini s porcelanom

Predlog sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) naj bi bil do 27. maja v javni razpravi, nato pa naj bi ga parlament sprejel po skrajšanem postopku. Informacija o nujnem postopku sprejemanja sprememb ZZVZZ v javnosti ni povzročila večjega negodovanja. Nujni postopki so očitno postali del našega političnega vsakdanjika.


Demokratični postopki, argumentiranje predlogov, analize posledic in primernosti predlogov, upoštevanje interesov in potreb ljudi, pravna, socialna in zdravstvena varnost ljudi ter druge značilnosti evropskih socialnih demokracij, so vladajočim, kakor kaže, vse bolj odveč. Minister juriša na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (zavod). Predlaga spremembo razmerja v sedanji skupščini zavoda v škodo zavarovancev in v korist vladne strani, čeprav so sredstva za zdravstvo iz proračuna države zanemarljiva v primerjavi s prispevki, ki jih plačujemo drugi. Predvideva tudi zamenjave na čelu vodstva zavoda. Pri tem gre še dlje kakor pred njim minister Drobnič – predvideva namreč tudi zamenjave direktorjev poslovnih enot zavoda, kar naj bi bilo celo pravno sporno.

Je to naključje?

Minister kaže silno naklonjenost zasebnim zavarovalnicam, saj so si te v predlogu izbojevale prav posebne ugodnosti. Je zgolj naključje, da je bil njegov februarja poslani predlog rešitev za dopolnilno zavarovanje nekaterim institucijam skoraj enak predlogu, ki ga je poleti leta 2004 lobist vzajemne zavarovalnice neuspešno poskušal spraviti v parlamentarno proceduro? Je minister dojemljiv za lobiranje zasebnih zavarovalnic?

Država bi morala z zakonom v skladu z določbami direktiv EU zaščititi javni interes pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Interesi zavarovalnic namreč niso enaki javnemu interesu. Za to pa so potrebna jasna pravila, ki omogočajo učinkovit nadzor nad delom zavarovalnic. Namesto da bi minister poskrbel za javni interes in okrepil omenjeni nadzor, naj bi zasebne zavarovalnice po novem celo soodločale o javnih zdravstvenih programih. Tako sprevrženi predlog se ne da opravičiti. Kljub pomanjkljivemu nadzoru nad dopolnilnim zavarovanjem naj bi se po ministrovo pravzaprav ohranil sedanji način in obseg nadzora. Izvajanje načela »jaz zase, vi zame« že leta marsikomu dviguje pritisk in polni časopisne stolpce z zgodbami o visokih plačah, posestvu z bazenom, o preiskavah kriminalistov, tržni inšpekciji, oškodovanju zavarovalcev, pozivih za zaščito potrošnikov ipd. To stanje je ministru znano, saj ga v uvodnem besedilu predloga zakona sam slikovito opisuje kot »nepregledno, nestabilno, celo anarhično, kar ima že negativne posledice za zavarovalce, za zavarovance in za njihov dostop do zavarovanj in za zdravje pomembnih storitev«.

Minister želi pomagati k obogatitvi zavarovalničarjev in delničarjev. Tako naj bi plačniki premij čakali na sredstva neizkoriščene premije dopolnilnega zavarovanja tudi do sedem mesecev po prenehanju zavarovanja, čeprav je za vse druge vrste zavarovanja ta zakonski rok le nekaj dni. In še huje – sredstva neizkoriščenih rezervacij za starost (okoli 16 milijard tolarjev) bi zavarovalnica, ne da bi morala za to plačati obresti, lahko zadrževala celo dve leti po prenehanju zavarovanja.

Medtem ko je minister Bručan v najstrožji tajnosti sedem mesecev pripravljal predlog sprememb ZZVZZ, so v javnosti dvigale prah informacije o njegovih predlogih glede znižanja nadomestil. Tako smo bili v zadnjih mesecih bombardirani s podatki o vse večji množici zaposlenih, ki da se izogiba delu, neupravičeno izrablja bolniško odsotnost in hlini bolezen, hkrati pa se med bolniško odsotnostjo ukvarja s pridobitnimi dejavnostmi, s čimer povzroča zdravstveni blagajni in gospodarstvu velikansko škodo.

Upogljiva statistika

Bolniška odsotnost na delovnem mestu je pri nas in drugod po Evropi težko obvladljiva. Vmes je, predvsem če je kratkoročna, tudi izkoriščanje bolniške odsotnosti. Zaradi posledic bolezni in poškodb za posameznika in za družbo se je treba z vzroki bolezenske odsotnosti od dela ukvarjati, jih ugotavljati in zmanjševati. Grob prijem in ideje, kakršne predlaga minister pri nadomestilih, pri nas niso nove. V najkonkretnejši obliki so bile sredi leta 2002 zajete v predlog sprememb ZZVZZ, ki ga je tedanja opozicija vložila v redni postopek in je bil po enem od avtorjev poimenovan »Martinov zakon«. Predlog je ob burnem nasprotovanju javnosti klavrno propadel.

Če pri podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o bolniški odsotnosti od dela upoštevamo vsebino slednje, ugotovimo, da se Slovenija na tem področju ne razlikuje od povprečja evropskih držav. Ugotovimo še, da se je število odsotnosti od dela zaradi bolezni in poškodb od leta 1990 do leta 2003 v Sloveniji precej zmanjšalo: s 17,1 v letu 1990 na 13,6 delovnega dneva v letu 2003 na zaposlenega. Tovrstni zadnji podatki, ki pa so zaradi pomanjkljivega zajetja v nekaterih državah rahlo podcenjeni, so za EU25 v letu 2003 znašali 12,78 delovnega dne oziroma za EU15 v letu 1999 12,94 delovnega dne (WHO, 2005). Poleg tega samo Slovenija všteva v te podatke odsotnost brezposelnih, ki so upravičeni do nadomestila v obdobju bolezni ali poškodb. V letu 2003 je bilo 152.862 takšnih dni. Prav tako je sem všteta odsotnost z dela zaradi darovanja krvi.

Po študiji Evropske ustanove za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EUD) iz leta 2003 je Slovenija med evropskimi državami z največjim deležem delovno aktivnih žensk in zaposlenosti žensk. Zaradi majhnih otrok in ker so oblike fleksibilnega dela pri nas še nerazvite, je razumljiva tudi pogostejša odsotnost žensk zaradi nege in spremstva. Znano je, da je manj bolniške odsotnosti pri zaposlenih s skrajšanim delovnim časom. Tudi večja fleksibilnost dela bi zmanjšala odsotnost. Zadnja leta je pri nas veliko rizične nosečnosti. Glede na naše izjemno slabe razmere na delovnih mestih in ker imamo med vsemi evropskimi državami najvišjo umrljivosti mater ob in po porodu na 1000 živo rojenih otrok – po tem kazalcu smo na ravni Albanije (WHO, 2005) – je razumljivo, da se številni zdravniki odločajo z odsotnostjo od dela zaščititi nosečnice. Zanimivo, da smo po tem kazalcu uspešnosti zdravstvenega sistema še v letih od 1989 do 1992 dosegali dobre rezultate, boljše, kakor jih zdaj izkazuje večina evropskih držav.

Slovenija sodi med evropske države z manj urejeno delovno zakonodajo. Da bi delodajalci prevzeli ekonomsko in moralno odgovornost za slabe delovne razmere, ki zaposlenim povzročajo poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ni bilo ustrezno poskrbljeno. Razumljivo, da poškodbe pri delu naraščajo, zato je pri nas njihovo število na 100.000 zaposlenih večje kakor v skoraj vseh evropskih državah (WHO, 2005), najbolj pa so jim izpostavljeni mladi. Naslednji podatki nazorno kažejo položaj zaposlenih v Sloveniji: 52 odstotkov jih je najmanj četrtino delovnega časa izpostavljenih bolečim položajem; med novimi pristopnicami je pri nas med zaposlenimi največ fizičnega nasilja sodelavcev; 66 odstotkov zaposlenih prizadene splošna utrujenost, ki je posledica občutka, da sta zdravje in varnost zaposlenega ogrožena zaradi dela; 70 odstotkov jih je prepričanih, da enakega dela, kakor ga opravljajo zdaj, pri starosti 60 let ne bodo več zmogli; odstotek zaposlenih, nezadovoljnih z delovnimi razmerami, je pri nas skoraj dvakrat večji kakor v EU15 in precej večji kakor v drugih evropskih državah (EUD, 2003). Alkohol, kajenje, prometne nezgode, nezdravo prehranjevanje in povečan stres na delovnem mestu dodatno prispevajo k odsotnosti od dela. Poleg tega so zaposleni v Sloveniji v primerjavi s tistimi v drugih evropskih državah med najbolj obremenjenimi – Slovenija je med državami, kjer so polno zaposleni v letu 2003 v povprečju opravili največ delovnih ur na teden (EUD, 2005).

Nepremišljeno in brez celovitega prijema

Evropske države so se zavezale k strategiji ohranjanja delovnih mest ter vračanja bolnih in poškodovanih tudi po dolgi odsotnosti od dela na isto ali novim sposobnostim prilagojeno delovno mesto (EUD, 2004). Posegi v bolniško odsotnost od dela zahtevajo celovit prijem in usklajeno delo številnih vladnih resorjev. Pripraviti bi bilo treba strategije, katerih uresničitev bi odgovorila na potrebe zaposlenih, preprečevala poklicne bolezni in poškodbe na delu, zagotavljala zaposlenim enake možnosti pri zaposlovanju, preprečevala socialno izključenost in druge oblike diskriminacije zaradi začasne nesposobnosti opravljanja dela, zagotavljala zdravo delovno okolje, povečala odgovornost delodajalcev za zdravo delovno okolje in uveljavljala zdravo življenje. Bolj dejavno bi bilo treba nadaljevati boj za zmanjšanje prometnih nezgod, uživanja alkohola, kajenja, preprečevanja stresov in duševnih stisk, ki vodijo celo v samomor.

Številni ministrovi predlogi pa so nepremišljeni, nesmiselni, brez celovitega prijema in resnih analiz njihovih posledic, nestrokovni, brez lociranja problemov, pogosto neetični in ne bi dali želenih učinkov. Predlogi ministra Bručana glede bolniške odsotnosti od dela bodo, če jih bo vladajoča garnitura uresničila, še bolj odmaknili Slovenijo od sodobnih evropskih usmeritev delovne, socialne, zdravstvene politike, politike enakih možnosti ipd. Povečali bodo socialno in zdravstveno stisko najbolj ranljivih – najbolj bolnih in starejših zaposlenih ter ljudi, ki jih prvi preživljajo. Povečali bodo brezposelnost, število socialno izključenih, poslabšali zdravje ljudi, povečali potrebo po javnih sredstvih ter omogočili delodajalcem še manjšo odgovornost za poškodbe in poklicne bolezni, ki jih zaradi neurejenih delovnih razmer utrpijo zaposleni.


Vir
Delo, 27. maj 2005

25. september 2006|mag. Julijana Bizjak Mlakar|Kolumne

Se strinjate? Se ne strinjate? Bi radi kaj dodali?

Želite o zgoraj napisanem obvestiti svoje prijatelje ali znance? Uporabite gumbe za širjenje vsebin po socialnih omrežjih (gumbi so na levi strani nad in pod menijem)!

Vsako vaše mnenje je dobrodošlo - napišite ga!

Zadnje objave


Voščilo
24.12.2014, Prijetne praznike, sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov v prihajajočem letu 2015 voščimo vsem članicam in članom ter somišljenikom na skupni poti pri varovanju človekovih pravic in vrednot...

Prošnja za donacijo dela dohodnine
14.12.2014, Vsak državljan RS lahko do 0,5 % svoje dohodnine nameni za podporo nepridobitnim dobrodelnim organizacijam. Če tega ne stori, se njegova dohodnina vrne v Proračun RS. Naprošamo vas, da svojo...

STOP Vzajemni: jaz zate, Vzajemna zase
15.6.2014, 24, 3 milijonov evrov našega denarja, denarja zavarovancev, ki vsak mesec plačujemo Vzajemni, danes leži v zakladnici Vzajemne. Milijone, ki so se nabrali z našim denarjem, želi uprava Vzajemne...

Podprimo peticijo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema
26.3.2014, Koalicija za ohranitev javnega zdravstvenega sistema je prostovoljna zveza družbenih skupin, ki se zavedajo, da je naše zdravje dragoceno in da morajo o skrbi za zdravje kot vrednoti, ki je...

Zdravstvo v Grčiji je na kolenih
10.3.2014, Ostri varčevalni ukrepi imajo pogubne posledice na javni zdravstveni sistem v Grčiji in skoraj pol milijona ljudi je ostalo brez dostopa do zdravstvene oskrbe. Naraščajoča umrljivost...

Več agencijskih novic


<