Pokazalo se je, da so mehanizmi trga v zdravstvu neuspešni

Večina ljudi je bila v javnih razpravah o Beli knjigi reforme zdravstva naklonjena načinu povečanja solidarnosti in pravičnosti pri financiranju zdravstva, povečanja dostopnosti zdravstvenih storitev in povečanja kakovosti in učinkovitosti zdravstva.


To je bil razlog, da so se lahko številni reformni predlogi začeli uresničevati že leta 2003. Tudi zato je minister za zdravje Andrej Bručan maja letos presenetil s predlogi, ki se precej razlikujejo od ciljev in vrednot Bele knjige. Predlagal je za ljudi in državo celo tako škodljive ukrepe, kakor je zmanjšanje socialne in zdravstvene varnosti najbolj bolnih in poškodovanih oseb in njihovih družin z drastičnim znižanjem ali celo odpravo nadomestil plač v času bolniških odsotnosti z dela. Namesto ukrepov, ki bi onemogočili zlorabo javnega interesa v korist zasebnih interesov, je minister predlagal, da bi zasebne zavarovalnice soodločale pri razpisih javnih sredstev in pri porabi javnega denarja za zdravstvene storitve. Podobno osupljivi so bili predlogi sedanjega vodje skupine za reformo zdravstva, ki je lani v svojem gospodarskem programu predlagal radikalno zmanjšanje obsega pravic prebivalcev iz javnih sredstev samo na kritje bolezni in stanj, ki ogrožajo življenje, prenos vseh drugih zdravstvenih storitev na zasebno zavarovanje, privatizacijo vsaj polovico bolnišnic ipd. Ti predlogi izdajajo nevednost, nerazumevanje izidov in učinkov ukrepov ter so pod močnim vplivom ideologije trga.

ZDA kot primer neuspešne uvedbe trga v zdravstvo

ZDA so edina visoko razvita demokratična država, katere zdravstveni sistem temelji predvsem na tržnih mehanizmih. Ti se kažejo v velikem obsegu zdravstvenih storitev, ki jih morajo prebivalci neposredno plačati ali pa se zanje predhodno zavarovati. Kažejo se tudi v visokem deležu zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev, v tekmovanju med njimi in v obsegu uporabe zasebnega kapitala za gradnjo zdravstvenih ustanov. Zdravstveni sistem ZDA je najbolj potraten na svetu, vendar ne more zadostiti potrebam svojih prebivalcev po zdravstveni in socialni varnosti. Kljub visokim stroškom za zdravstvo, ki so leta 2001 dosegli 13,9 odstotka BDP, je bilo leta 2003 kar 45 milijonov prebivalcev brez zdravstvenega zavarovanja, to je 15,6 odstotka vseh prebivalcev ZDA, drugi prebivalci pa so pomanjkljivo zdravstveno zavarovani. Med nezavarovanimi je bilo kar 8,4 milijonov otrok, kar je 11,4 odstotka vseh otrok. Drugim razvitim državam večinoma uspe s skoraj polovico manjšimi stroški zagotoviti dostop do javnega zdravstva vsem svojim prebivalcem. Kljub slabi lastni izkušnji pa ZDA v svetu aktivno podpirajo reforme, s katerimi bi države uvedle ali okrepile tržne mehanizme v zdravstvu.

Vera v uspeh uvedbe tržnih mehanizmov v zdravstvo je splahnela pred desetimi leti

Ekonomska teorija in praktične izkušnje so pripeljale do enakih ugotovitev, da je treba zdravstvo obvarovati pred uvedbo tržnih mehanizmov. Trg zdravstvenih storitev namreč ni idealen trg. Tržni prijemi so kljub očitnim pomanjkljivostim postali zadnja leta moderni v zdravstvu. Za ta paradoks je več razlag. Nekateri strokovnjaki povezujejo vzpon tržne ideologije s propadom komunističnih držav, kar so podporniki kapitalizma razumeli kot svojo zmago in napadli tudi vrednote, kakršne so solidarnost in zaupanje v učinkovitost države pri zagotavljanju socialnih potreb prebivalcev. Precej zaslug za uvedbo zgrešenih ukrepov v zdravstvene sisteme strokovnjaki pripisujejo navodilom tržno usmerjenih svetovalcev Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada, ki včasih celo pogojujejo dodelitev pomoči teh institucij s sprejetjem njihovih navodil. Tržno usmerjeni ameriški zdravstveni ekonomisti oziroma ekonomisti, ki so se usposabljali v ZDA, imajo menda prevladujoč vpliv v Svetovni banki in v nekaterih drugih mednarodnih institucijah. Podobno da OECD vpliva tako na definiranje problemov zdravstva kakor na sprejete rešitve in na razširjanje informacij o reformnih strategijah. Pomembno vlogo da ima OECD s stalnim opozarjanjem držav na potrebo po zmanjšanju sistemovsocialne blaginje in na potrebo po prenašanju odgovornosti na zasebni sektor. Ker daje trg prednost premožnim elitam z varovanjem njihovih interesov in z ustvarjanjem novih možnosti za zasebni kapital, se te elite zavzemajo za uveljavljanje mehanizmov trga tudi v zdravstvo. Angleški zdravstveni ekonomist John Appleby misli, da je uspeh Velike Britanije pri privatizaciji velikega dela državne lastnine v industriji povzročil, da se je uveljavilo zmotno prepričanje, da bo konkurenca, če deluje drugje, delovala tudi v zdravstvu. Tržno usmerjeni zdravstveni ekonomisti so se hoteli izogniti priznanju, da je bilo uvajanje tržnih mehanizmov v zdravstvo popolnoma neuspešno, zato so začeli na trgu zdravstvenih storitev spodbujati državno uravnavanje konkurence s podrobnimi predpisi, čeprav sicer nasprotujejo vmešavanju države v gospodarstvo. Na to je leta 1997 opozoril ameriški profesor Theodore Marmor. Appleby pa opozarja na slabosti uvajanja predpisov, saj je veliko sprevrženih spodbud in nepričakovanih izidov uravnavanja trga.

Neuspešna uvedba mehanizmov trga pri nas

Huda anomalija je v našem zdravstvenem sistemu nastala leta 1992 z uvedbo visokih doplačil, ki jih mora večina prebivalcev, tudi ljudje brez dohodkov, kadar zbolijo, neposredno plačati ali pa se zanje predhodno zasebno zavarovati. Dopolnilno zavarovanje krije del istih zdravstvenih storitev, ki jih v preostalem delu pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. To zavarovanje je zmanjšalo stroškovno učinkovitost našega zdravstvenega sistema. Samo povišani stroški zasebnih zavarovalnic znašajo okoli 10 milijard tolarjev na leto. Če bi bila doplačila še vedno vključena v obvezno zdravstveno zavarovanje, bi lahko z istimi sredstvi, ki jih sedaj plačujemo za zdravstvo, pokrili vse izgube ZZZS ali jih namenili za odpravo dolgih čakalnih dob. Doplačila so poslabšala pravičnost, dostopnost, kakovost in učinkovitost zdravstva. Slovenija se je leta 2001 po deležu sredstev zasebnih zdravstvenih zavarovanj v BDP uvrstila na 11. mesto med 192. državami članicami Svetovne zdravstvene organizacije. V Sloveniji plačamo za zasebna zdravstvena zavarovanja približno trikrat več kakor v povprečni evropski državi. Bremena financiranja zdravstva so nepravično porazdeljena v korist premožnih, zato se je Slovenija na lestvici Svetovne zdravstvene organizacije po pravičnosti zdravstvenega sistema uvrstila na 82. do 83. mesto. Tudi zadnja zakonodaja naštetih problemov zdravstva ne odpravlja.

Zloraba javnega interesa v korist zasebnega sodi med veliko korupcijo

Korupcija ni le podkupljivost, temveč je tudi pokvarjenost oziroma naravna sprijenost. Vsakdo, ki poskuša sebi koristiti na način, ki je nemoralen oziroma neetičen, je korupten. Korupcija je tudi delovanje po zvezah (prijateljske in družinske zveze). Korupcija na makroravni je povezana s sprejemanjem strateških odločitev in zakonov. Pod pojmom velika korupcija najpogosteje razumemo zlorabo javnega interesa v zasebno korist. Strokovnjaki opozarjajo, da ima lahko korupcija poleg podkupnin tudi druge motive, zaradi katerih so državni uradniki pripravljeni zlorabljati svojo funkcijo. To pa spodkopava dobro upravljanje, poštenost in socialne pravice ter s tem ovira gospodarski razvoj države. Raziskava BEEPS iz leta 1999 je pokazala, da lahko v Sloveniji nezakonito vpliva na vsebino zakonskih predpisov, to je na parlament, osem odstotkov podjetij, na politične stranke pa 11 odstotkov anketiranih podjetij. Iz zakonskih predlogov je razvidno, da imajo zasebne zavarovalnice močan vpliv na zakonodajne rešitve. Tako so bili nekateri letošnji zakonski predlogi ministra za zdravje, katerih temeljni namen naj bi bil zavarovati javni interes pred interesi zasebnih zavarovalnic, precej naklonjeni zasebnim zavarovalnicam. Dve zasebni zavarovalnici sta se nato celo neposredno vključili v pogajanja med socialnimi partnerji o ministrovih predlogih. Svoje interese sta zavarovalnici v pogajanjih zastopali s pooblastilom pogajalske skupine delodajalcev, na seji odbora državnega zbora RS za zdravstvo pa je vodstvo zasebne zavarovalnice nastopalo s pooblastilom Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev Slovenije. Zdaj poskušajo zasebne zavarovalnice stopiti v skupščino ZZZS. Zasebne zavarovalnice bi imele z vstopom vanjo možnost neposredno vplivati na obseg in način porabe javnih sredstev in tako celo znotraj javnega zdravstva delovati v korist zasebnega in v škodo javnega interesa.

Spremembe v korist prebivalstva zahtevajo demokratične razmere

Utišanje kritične in strokovne javnosti, kar se poskuša storiti zadnje mesece, bi oslabilo demokracijo in vplivalo na sprejemanje odločitev v zdravstvu, ki bi bile v korist posameznikov in bogatih elit (farmacevtske, zavarovalniške ...), ne pa v korist države in zdravja njenih prebivalcev. Spremembe zdravstva zato zahtevajo ustvarjanje demokratičnih razmer za kritično analizo, za testiranje možnosti in za javno razpravo o predlogih sprememb.


Vir
Delo, 29. maj 2005

25. september 2006|mag. Julijana Bizjak Mlakar|Kolumne

Se strinjate? Se ne strinjate? Bi radi kaj dodali?

Želite o zgoraj napisanem obvestiti svoje prijatelje ali znance? Uporabite gumbe za širjenje vsebin po socialnih omrežjih (gumbi so na levi strani nad in pod menijem)!

Vsako vaše mnenje je dobrodošlo - napišite ga!

Zadnje objave


Voščilo
24.12.2014, Prijetne praznike, sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov v prihajajočem letu 2015 voščimo vsem članicam in članom ter somišljenikom na skupni poti pri varovanju človekovih pravic in vrednot...

Prošnja za donacijo dela dohodnine
14.12.2014, Vsak državljan RS lahko do 0,5 % svoje dohodnine nameni za podporo nepridobitnim dobrodelnim organizacijam. Če tega ne stori, se njegova dohodnina vrne v Proračun RS. Naprošamo vas, da svojo...

STOP Vzajemni: jaz zate, Vzajemna zase
15.6.2014, 24, 3 milijonov evrov našega denarja, denarja zavarovancev, ki vsak mesec plačujemo Vzajemni, danes leži v zakladnici Vzajemne. Milijone, ki so se nabrali z našim denarjem, želi uprava Vzajemne...

Podprimo peticijo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema
26.3.2014, Koalicija za ohranitev javnega zdravstvenega sistema je prostovoljna zveza družbenih skupin, ki se zavedajo, da je naše zdravje dragoceno in da morajo o skrbi za zdravje kot vrednoti, ki je...

Zdravstvo v Grčiji je na kolenih
10.3.2014, Ostri varčevalni ukrepi imajo pogubne posledice na javni zdravstveni sistem v Grčiji in skoraj pol milijona ljudi je ostalo brez dostopa do zdravstvene oskrbe. Naraščajoča umrljivost...

Več agencijskih novic


<