Javni poziv ministru za zdravje

Kolegij ob tem ugotavlja:

1. Razpis programov zdravstvenih storitev ni javni razpis za podelitev koncesij. Koncesije se bodo torej ponovno delile brez ugotavljanja javnega interesa, brez ustreznih pravil in brez javnega razpisa. To pomeni nadaljevanje divje privatizacije in kršitev evropskega pravnega reda.
2. Način podeljevanja javnih programov zasebnim izvajalcem je enosmerni proces, v katerem javni zdravstveni zavodi nenehno izgubljajo zaposlene, program in denar, s čemer vse težje vzdržujejo tisti del svojih nalog, ki zahtevajo skupinsko delo, in so vse bolj ekonomsko ranljivi. Nesprejemljivo je, da država in občine s svojim vnetim podeljevanjem koncesij dokazujejo, da jih zanima samo interes zdravnikov, in da so prenehale skrbeti za dobro delovanje javnih zavodov, za katere so odgovorne, in za interese drugih zdravstvenih delavcev. Ponavljamo, da to pomeni razgrajevanje zdravstvenih domov, za katerega oblast ni dobila soglasja svojih državljanov.
3. Zdravstveni domovi so neprofitne ustanove, koncesionarji pa delajo za svoj dobiček. Njihova usmerjenost v profit ob odsotnosti ustrezne regulacije jim omogoča, da si na račun javnega denarja tudi brez večje učinkovitosti lahko odrežejo večji kos prihodkov, to pa je možno samo na račun manjšega obsega zdravstvenih storitev njihovim varovancem. Neprofitnost javnih zavodov na eni strani in profitna usmerjenost zasebnikov koncesionarjev je glavni, ne pa edini dokaz, da enotni javni zdravstveni sistem razpada na neprofitni in profitni del, katera skupna značilnost je samo ta, da sta oba financirana z javnim denarjem.
   
4. Minister za zdravje izjavlja, da s podeljevanjem koncesij širi mrežo javne zdravstvene službe in povečuje dostopnost do zdravstvenih storitev. Gre za zlorabo dejstva, da se iz leta v leto malenkostno povečujejo sredstva za zdravstvo, ker se zaradi rasti plač povečuje tudi zdravstveni prispevek, in se povečuje tudi število zaposlenih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. To širitev mreže bi zmogli prevzeti zdravstveni zavodi sami.

Kolegij javno poziva ministra za zdravje, naj seznani javnost z naslednjimi podatki:

1. koliko novih sredstev za zdravstvene pravice bo na voljo v letu 2007, potem ko se upoštevajo povečane plače zdravnikov in nekaterih drugih zdravstvenih delavcev, prenos več milijardnega stroška za plače sekundarijev s proračuna Ministrstva za zdravje na proračun ZZZS in drugi novi stroški, ki niso povezani s pravicami bolnikov;
2. koliko novih zasebnikov bo ob novembrskem razpisu ZZZS dobilo program iz novih virov in koliko tako, da se bodo ti programi in denar odšteli javnim izvajalcem;
3. kateri javni zavodi bodo izgubili sredstva in v kolikšnem obsegu;
4. kolikim zdravnikom bodo podeljene koncesije, za koliko časa, za katere dejavnosti in na katerih lokacijah bodo te programe izvajali;
5. kolikšen je povprečni zdravstveni prispevek, ki ga iz svojih prihodkov plačujejo zdravniki, zaposleni v javnih zavodih, in zdravniki koncesionarji;
6. ali so za nove koncesionarje občine in Ministrstvo za zdravje izdelali izračune in analize, na podlagi katerih utemeljeno pričakujejo, da bodo koncesionarji bolje kot javni zavodi zmanjševali stroške zdravstvenih storitev in povečevali dostopnost do njih.