Izjava ob razgrnjenem Zakonu o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih

Ob tem Kolegij Gibanja sporoča naslednje:

• Protestiramo zaradi kratkega, le 12 dnevnega roka za razpravo o Zakonu. Za globoko spremembo, ki bo vpeljala prevladujoče izvajanje zdravstvenega varstva na profitni način za razliko od dosedanjega neprofitnega, vlada ni dobila soglasja državljanov na volitvah, saj sprememba ni bila napovedana v njenem predvolilnem programu. To, da Ministrstvo za zdravje tudi sedaj ne želi preveriti stališče javnosti v večmesečni javni razpravi, kaže na podcenjujoč odnos ministra in vlade do državljanov in državljank.
• Gibanje opozarja, da je Zakon na zunaj tehnični predpis o podeljevanju koncesij, ki pa bo omogočil enosmerno, ceneno in dokončno razdelitev programov in premoženja zdravstvenih domov in bolnišnic, ki delujejo na neprofitni način, zasebnim izvajalcem - vključno s pravnimi osebami izven zdravstva, ki bodo delovali profitno.
• Javni zavodi, katerih ustanovitelja sta država ali občina in ki bi jih morala oblast razvijati in krepiti ali pa vsaj zagotoviti enakopravno možnost konkuriranja zasebnim izvajalcem, so v tem Zakonu na posebnem udaru. Zlasti to velja za zdravstvene domove, ki po tem zakonu lahko izgubijo večino zaposlenih, večino zdravstvenih programov in tudi vso infrastrukturo, pa v besedilu Zakona sploh niso omenjeni in niso stranka v postopku, kar pomeni, da tudi nimajo pravico pritožbe. Gibanje meni, da gre za primer nezaslišane diskriminacije javnih ustanov, ki so doslej uspešno opravljale svoje poslanstvo, kar dokazujejo tudi neodvisne tuje raziskave, ki naše zdravstvo postavljajo na prvo mesto v EU po učinkovitosti glede na vložena sredstva.
• Gibanje opozarja, da Zakon odvzema občini vsa pooblastila pri podeljevanju koncesij in jo pretvarja v izvajalko navodil in dekretov Ministrstva za zdravje. S tem Zakon zanika lastno določilo, da je občina koncedent na področju primarnega zdravstvenega varstva, in vzpostavlja centralizirano zdravstveno varstvo. To je v nasprotju z decentralizacijo, ki ji na področju zdravstva sledijo vse demokratične države, in tudi v nasprotju z dosedanjo politiko Slovenije.
• Gibanje opozarja, da določila Zakona o trajanju koncesij in možnosti njihovega prenosa (tudi na direktnega potomca) omogočajo, da bodo koncesije prešle v dedno last in bodo tako bistveno zmanjšana možnost državljanov in državljank Slovenije, da se svobodno odločajo za poklic zdravnika in zdravnice.
• Podrobnejša določilo o postopku podeljevanja koncesij, vsebini koncesijskega akta in koncesijske pogodbe so pisana s stališča največjih ugodnosti za koncesionarja in omejevanja možnosti koncedenta. Tako na primer »neuspešna« koncesija pade na breme države, »uspešna« pa ostane zasebniku oz. koncesionarju. Taka določila so v škodo javnega interesa.

Gibanje zahteva, da:

• minister podaljša javno razpravo na najmanj tri mesece;
• se Zakonu doda uvodni, temeljni del, ki mora natančno opredeliti javni interes na področju zdravstvenega varstva in predpisati pogoje in merila, ki morajo biti izpolnjeni, da koncedent lahko razpiše koncesijo;
• Zakon pri zasebnem izvajanju zdravstvenega varstva predvidi možnost njegovega neprofitnega izvajanja in da mu da prednost pred profitnim;
• Zakon omogoči možnost konkuriranja za nove programe in koncesije med javnimi zavodi in zasebniki – koncesionarji;
• Zakon opusti predvideno centralizacijo in okrepi vlogo občin ali skupin občin, ki gravitirajo k enemu zdravstvenemu domu, pri podeljevanju koncesij in vodenju zdravstvene politike osnovnega zdravstvenega varstva;
• Zakon omogoči, da bodo javni razpisi za koncesije možni tudi v bodoče, tako da bodo pri njih lahko sodelovale vse bodoče generacije;
• Zakon zagotovi nadzor nad izvajanjem zdravstvenega varstva, ki mora biti v primeru zasebnega izvajanja bistveno drugačen kot v primeru, ko ga izvaja država sama;
• Zakon razmeji javno od zasebnega financiranja storitev in s tem prepreči dvojno zaračunavanje in druge vrste mešanja in navzkrižja interesov med zasebnim in javnim;
• Zakon zavaruje premoženje javnih zdravstvenih domov in bolnic, ki so bili grajeni tudi iz samoprispevkov, pred poceni razprodajo ali pred poceni najemom.

Kolegij zaključuje, da predlog Zakona omogoča razgradnjo neprofitnega javnega zdravstva v korist zasebnega interesa in da bo povzročil oškodovanje javnega interesa, javnih sredstev in v končni posledici tudi slabše zdravje ljudi. Zato Kolegij poziva predsednika Vlade RS, naj se zavzame za podaljšanje javne razprave in za resno in strokovno predelavo zakona. V tem primeru bo Gibanje oblikovalo tudi lastne konstruktivne predloge.

Gibanju za ohranitev javnega zdravstva se je do danes pridružilo že več kot 62.600 članov!