IZJAVA ZA JAVNOST OB PRVI OBLETNICI GIBANJA ZA OHRANITEV IN IZBOLJŠANJE JAVNEGA ZDRAVSTVA

Obletnica je bila priložnost za oceno sedanjega dela Gibanja in za zavezo vodstva Gibanja številnemu članstvu oziroma podpornikom, da bo od oblastnikov zahtevalo vzpostavitev in spoštovanje najširšega nacionalnega soglasja pri spreminjanju zdravstvenega sistema, temelječega na neprofitnem javnem zdravstvu.

Gibanje je uspelo zaustaviti sprejemanje zdravstvene zakonodaje, ki ni bila pripravljena v soglasju z ljudmi in bi bila v škodo ljudi zaradi znižanja zdravstvenih pravic in standardov.

Gibanje je s svojim zavzemanjem za zdravstveni sistem, ki bo še naprej temeljil na visoki stopnji solidarnosti pri financiranju zdravstvenega varstva in na prevladujočem javnem in neprofitnem načinu njegovega izvajanja, preraslo v najbolj množično obliko organiziranja civilne družbe v Sloveniji. Danes šteje Gibanje že preko 74.000 članov, ki so s svojimi podpisi podprli cilje in načela gibanja in pri tem združuje vse generacije in vse družbene sloje, pritegnilo pa je tudi javnosti poznana imena, ki so postali njegovi člani.

Gibanje sodi v okvir gibanj za socialno EU, ki so se prebudila po vsej Evropi. Na javnih tribunah, ki so jih člani Gibanja organizirali po vsej Sloveniji, so ljudje dobili potrditev tega, kar že dolgo časa vedo. Kadar zbolijo ali se poškodujejo, namreč, na lastnih žepih občutijo, da zdravstvene storitve vse bolj postajajo tržno blago. Udeleženci javnih tribun so izpostavljali konkretne primere iz cele Slovenije, s katerimi so pokazali na zavajanje oblastnikov, ki že od leta 1992 vztrajno zmanjšujejo pravice ljudi iz javnih sredstev in njihovo financiranje prenašajo neposredno na prebivalce, ob tem pa zatrjujejo, da pravic ne zmanjšujejo.

Gibanje je še posebej opozarjalo na procese privatizacije in komercializacije zdravstvenih storitev, na nesprejemljivo razgrajevanje zdravstvenih domov in bolnišnic, ki se izvaja tako, da se programe in finančna sredstva slednjih prerazporeja zasebnikom. S tem se neprofitni način izvajanja zdravstva spreminja v profitni, saj zasebni izvajalci delujejo po podjetniški zakonodaji. Tudi zato, ker se ljudem vse bolj znižujeta zdravstvena in socialna varnost, ne morejo čutiti pridobitev visoke gospodarske rasti, ki jo dosega Slovenija. Privatizacija in komercializacija zdravstva povzročata družbeno razslojevanje, povečujeta stroške za zdravstveno varstvo, manj premožnim pa omejujeta dostopnost do potrebnih zdravstvenih storitev in tako zmanjšujeta finančno varnost družin.

Javnost, Ministrstvo za zdravje in predsednik vlade so bili preko pisem, medijev in spletnih strani Gibanja večkrat obveščeni o mnenjih ljudi, ki tem procesom večinoma niso naklonjeni. Zaskrbljujoče je, da kljub naporom Gibanja za vzpostavitev dialoga, Ministrstvo za zdravje in tudi predsednik vlade ostajajo gluhi za vsa sporočila Gibanja. Gluhi ostajajo za mnenja prebivalcev. Iz osnutkov zakonov in drugih dokumentov, ki urejajo področje zdravstva in so bili posredovani v javno razpravo, je razvidno, da si sedanja oblast želi odgovornost za zdravje v še večji meri kot doslej prenesti na prebivalce same. Podpira procese, v katerih se ob neprofitnem javnem vzpostavlja vzporedni privatni zdravstveni sistem, ki deluje preko ponudbe dodatnih zdravstvenih zavarovanj ali mimo njih, za dobiček izvajalcev, pogosto v škodo neprofitnega javnega zdravstva in v korist premožnejših. Tako se ustvarja zdravstvo za bogate in za ostale prebivalce.

Na javni seji Odbora Gibanja so bila sprejeta tudi naslednja stališča in sklepi:

• Gibanje daje pobudo predsedniku vlade g. Janezu Janši za skupni sestanek, na katerem mu bomo predstavili cilje in načela Gibanja ter usmeritve za razvoj zdravstva in politiko zdravja, ki jo je s podpisi podprlo več kot 74.000 prebivalcev; Gibanje bo na sestanku izpostavilo odgovornost ministra za zdravje, ki deluje v nasprotju z javnim interesom; v primeru, da oblast ne bi zaustavila pohoda na privatizacijo in komercializacijo javnega sektorja oz. javnih storitev, bi se pričelo z referendumsko pobudo;
• Zagotovi naj se univerzalno zdravstveno zavarovanje, ki bo dostopno vsem prebivalcem in prebivalkam Slovenije; pravice, ki jih krije dopolnilno zdravstveno zavarovanje, naj se ponovno vrne v kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja; nasprotujemo zniževanju zdravstvenih pravic prebivalstvu, tudi zniževanju zdravstvenih pravic diabetikom, ki jih izvaja ZZZS z administrativnimi predpisi;
• Zahtevamo večjo racionalizacijo porabe sredstev za zdravstvo; če pa bi se po ukrepih racionalizacije še vedno kazala potreba po dodatnih sredstvih zaradi prenosa pravic dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje, predlagamo dvig prispevne stopnje obveznega zdravstvenega zavarovanja.

S predstavniki Avtonomne tribune, Študenske organizacije Slovenije, Društva diabetikov tipa 1 Slovenije, Zveze društev upokojencev Slovenije, sindikatov SKEI in ZSSS smo se dogovorili za sodelovanje pri skupnih akcijah za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, javnega šolstva, javnega socialnega varstva, kulture in drugih javnih storitev.